Blog
Vloga AEQ metode® v športu: rezultat ali zdravje?
Pomemben vidik, zakaj je AEQ metoda tako potrebna v športu, je tradicija postavljanja rezultatov pred počutje in zdravje posameznika. Rezultat je edino merilo napredka, ne glede na način in čas v katerem je dosežen ter posledično ceno, ki je bila in bo plačana za ta rezultat. Tipičen primer je povzdigovanje posameznikov, ki žrtvujejo svoje zdravje za uspeh v športu. Ko se športnik zave omejitev in škodljivih posledic te tradicije, potrebuje sistematičen pristop k spreminjanju svojega vedenja. Potrebuje metodo, ki ne temelji na enakih principih mišljenja, kot tradicija, ki jo skuša preseči.
AEQ metoda nas na prvem mestu uči drugačnega dojemanja časa. To uči skozi spremenjen odnos do časa, ki ga začnemo čutiti na telesni ravni in ne le skozi um. S tem smo v veliko večjem stiku z realnostjo. Primer iz športnega treniranja; telo športnika je tisto, ki na koncu pove koliko obremenitev lahko prenese v eni sezoni brez poškodb in ne njegov um, ki ga ženejo včasih bolj in drugič manj racionalne želje in cilji. Z več vloženega truda ne bomo nujno dosegali boljšega in hitrejšega rezultata, sploh na dolgi rok. Edini način za večji uspeh je povečanje znanja. Na prvem mestu se moramo preseliti v telo, začeti čutiti realno stanje v telesu in se ravnati po njem.
Dejansko je treba povečati znanje, kako uporabljati svoje telo. S tem povečamo učinkovitost in na koncu rezultat. Seveda je pri tem potrebno vložiti tudi določeno mero truda, vendar ta ne sme presegati znanja in zmogljivosti telesa. Prej kot sam trud pa je potrebno vložiti čas, saj učenje in zorenje terjata svoj čas. In tega pogosto nimamo, oziroma bolj iskreno; si ga nismo pripravljeni vzeti. Rezultat hočemo čez dva meseca in ne čez dve leti.
Ko dovolj povečamo znanje in organsko organiziranost telesa, lahko prenesemo večje obremenitve. Te pa morajo biti vedno manjše od gibalne inteligence. Na koncu torej nivo zmogljivosti telesa narekuje stopnja gibalne inteligence. Smiselno je torej delati na poviševanju gibalne inteligence, kar lahko zajema vse od učenja AEQ vaj in AEQ dihanja, do učenja optimalne tehnike zamaha pri golfu ali udarca v boksu. Vse z namenom, da smo bolj učinkoviti in z manj truda ter brez poškodb prenesemo vse obremenitve v športu in s tem dosegamo boljši rezultat. Ta pot je daljša, ampak veliko bolj smiselna. Predvsem pa se nikoli se konča zaradi bolečin, obrab in poškodb.
KAJ KOT UČITELJ AEQ METODE® DELAM S ŠPORTNIKI
Moje osebno dojemanje športa, treniranja sebe in drugih, se je z učenjem AEQ metode spremenilo. Natančneje, stvari, ki sem jih intuitivno slutil in stvari, ki so bile nelogične po klasičnih doktrinah so se uredile v smiselno celoto. AEQ metoda je aplikativna tako kot vsaka druga in jo lahko uporabljam pri svojih treningih in treniranju svojih strank.
Glavna dodana vrednost, ki jo metoda nudi športniku ali njegovemu trenerju je dognanje, da se je za boljše rezultate in manj poškodb nujno preseliti v svoje telo. Šele ko realno čutimo svoje telo in njegove signale imamo objektiven feedback glede nivoja energije, stopnje izčrpanosti, kvalitete gibanja, obremenitev mehkih tkiv ipd.. Najpomembnejše pa je, da dobimo bolj realen odnos do časa, torej koliko napredka lahko naredimo v določenem časovnem obdobju v obliki dviga kondicijske pripravljenosti, strukturnih sprememb in optimizacije tehnike.
AEQ vaje služijo temu, da odpravimo stanje senzorno motorne amnezije in tako bolj realno čutimo telo. Predvsem utrujenost in bolečine. Tako lahko pravočasno ukrepamo in preprečimo pretreniranost ali športne poškodbe. Vaje nas učijo osnovnega reda pri krajšanju in daljšanju mišic; agonist-antagonist. S tem naše gibanje postaja čedalje bolj učinkovito, dviguje pa se tudi gibalna in čustvena inteligenca. Vse to ima neposreden prenos v boljšo tehniko v športu, predvsem v športih kjer mora biti telo mehko in sproščeno, npr. zamah pri golfu ali udarec pri boksu.
Ob učenju AEQ metode postaja jasno, da je edina smiselna orientacija vadbenih programov taka, da volumen in intenzivnost treninga gradiš okoli regeneracijskih sposobnosti posameznika. AEQ vaje služijo temu, da mišico po intenzivnem treningu vrnemo z začetno stanje sproščenosti. Tako bo regeneracije stekla hitreje, hkrati pa je manj verjetnosti za nastanek vnetij, obrab in ostalih športnih poškodb.
KAKO MI INTEROCEPCIJA POMAGA PRI TRENINGU
Umetnost čutenja in poslušanje svojega telesa. S temi besedami rad poimenujem in predstavim koncept interocepcije športniku ali rekreativcu in takoj govoriva isti jezik. Kaj trenerji mislimo s tem, ko rečemo, treba je poslušat svoje telo? Nihče drug razen tebe ne more čutiti, kaj se dogaja v tvojem telesu. Jaz kot trener ne morem čutit, koliko utrujena je moja stranka ali kako občuti določeno vajo/gib v svojih sklepih. Na dolgi rok bodo ta stanja seveda postala jasna tudi zunanjim opazovalcem, sicer posredno, v obliki izgorelosti, upada performansa ali bolečin v sklepih, ki jih ne moreš več skriti pred mano – trenerjem.
Jaz sem notranji opazovalec svojega telesa in lahko telesne občutke, kot so lakota, utrujenost in bolečine zaznam veliko prej kot ostali. Pogoj za to pa je, da imam dobro razvito sposobnost interocepcije (zaznave telesnih občutkov) in dobro interoceptivno zavedanje (prepoznava, razlikovanje telesnih občutkov). Zavestno višanje sposobnosti interocepcije je zelo koristno za varen in učinkovit trening, saj mi pomaga določiti v kakem stanju je moje telo. Podobno kot garmin ura na podlagi srčnega utripa in HRV sporoča stopnjo stresa/spočitosti telesa. Zaznava in upoštevanje telesnih občutkov, kot so utrujenost, način dihanja, občutek napetosti/sproščenosti mišic, bolečine v mišicah in sklepih, mi dajo dober podatek o tem, kako intenziven trening je primerno narediti in kdaj ga je najbolje narediti.
Danes veliko bolj natančno čutim, kje je moja regeneracija in ne zaidem več v stanje utrujenosti, ki bi trajalo več kot dan ali dva. Pred tem utrujenosti nisem začutil (hotel čutiti) pravočasno in sem jo čez tedne zaznal kot stanje izgorelosti (pretreniranosti) in upada performansa. Enako je z bolečinami in športnimi poškodbami, kot so vnetja tetiv in obrabe sklepov. Vsako bolečino, ki je rezultat ponavljajočih se gibov je telo sposobno zaznati že prej, ko gre za neprijetne “senzacije” v sklepih ali zakrčenost mišic, ki meji na bolečino. Te občutke sem se naučil zaznati in na podlagi njih prilagoditi trening; izbor vaj, hitrost gibanja, teže bremen. S tem je možnost bolečin ali poškodbe neprimerno nižja. Moji sklepi in telo na splošno so kljub intenzivnim treningom neprimerno bolj zadovoljni kot v preteklosti.
Poglejmo še področje prehrane. Namesto vnosa kalorij in makro hranil v mobilno aplikacijo se veliko bolj zanašam na občutke iz telesa: občutek sitosti/lakote, lahkotnost/težave s prebavo, nivo energije. To v praksi pomeni, da kadar se številke iz aplikacije ne skladajo z občutki iz telesa, poslušam telo in ne tehnologije. V resnici ne uporabljam aplikacij, ampak kalorije štejem okvirno in na pamet.
Tine Seražin Lisjak, kondicijski in osebni trener, učitelj AEQ metode® 1. stopnje