You are currently viewing Ali je več treninga vedno bolje?

Ali je več treninga vedno bolje?

Ali je več treninga vedno bolje?

Prispevek je bolj poljudne narave in se nanaša na večino rekreativne populacije, ki redno trenira in nima regeneracijskih sposobnosti vrhunskega športnika. Najpomembnejše vprašanje te populacije bi moralo biti: Kolikšna je optimalna količina treninga za konstanten napredek brez poškodb in za kondicijo, ki jo lahko vzdržujem na dolg rok? Danes je filozofija „no pain no gain“ oz. „več je bolje“, zelo dobro uveljavljena. To je vsekakor zelo pozitivno in spodbudno, dokler ne gremo z njo predaleč in posledično napredek stagnira.

Zavedati se moramo, da več treninga zahteva več regeneracije. Ko treningi presegajo sposobnost regeneracije, napredek stagnira. Če kljub temu ne znižamo volumna ali intenzivnosti treninga, lahko to pripelje do poškodbe. Pri napredku na dolgi rok je treba upoštevati, da imamo zunaj treninga svoje lastno življenje (šola, služba, družina), ki nam pobere veliko energije in v mnogo primerih ustvarja dodaten stres.

Optimalna količina treninga pomeni ravno pravo kombinacijo volumna in intenzivnosti, da se naš napredek na dolgi rok ne ustavi in da regeneracija čezmerno ne posega  v vsakdanje življenje. Volumen si lahko predstavljamo kot skupni seštevek ponovitev (dvig, m, km) in serij (rund, krogov) v danem treningu. Intenzivnost si lahko predstavljamo kot % maksimalne moči, hitrosti ali srčnega utripa, s katerim smo naredili dani trening. Bolj kot besede je zgovoren graf na desni.

Razlaga grafa:

  • Vodoravna os predstavlja količino treninga v smislu intenzivnost in volumna.
  • Točka na vodoravni osi pod vrhom krivulje predstavlja optimalno količino treninga.
  • Navpična os predstavlja napredek v moči, aerobni ali anaerobni vzdržljivost.
  • Točka na navpični osi vzporedno v vrhom krivulje predstavlja maksimalen možen napredek.

V praksi opažam vedno več rekreativcev, ki se primerjajo s profesionalnimi športniki in težijo k enakim rezultatom. Poklicni športnik imajo v primerjavi z večino rekreativcev boljšo genetsko predispozicijo in bolj razvito sposobnost regeneracije. Poleg tega za njimi stoji ekipa trenerjev, nutricionistov, maserjev in fizioterapevtov. Rekreativec pogosto trenira sam, nima vseh potrebnih znanj in ekipe za sabo. Poleg tega nima dovolj časa za spanje in počitek, optimalne prehrane in časa/denarja za redne masaže in fizioterapije.

Poslušati je treba telo, nič ni narobe, če kdaj naredimo kak trening manj. Za večino rekreativcev so dovolj 2-3 treningi na teden, če delajo le na enem cilju (npr. povečanje moči) oziroma 3-4 treningi na teden, če želijo uresničiti dva ali več ciljev hkrati (npr. povečanje moči in anaerobne vzdržljivosti).