Blog

Dejan se je po nastanku poškodbe hrbta obrnil name za osebno trenerstvo. Šlo je za obsežno hernijo diska v ledvenem delu hrbtenice. Nasvet nevrokirurga je bil, naj se skuša z ustreznimi vajami izogniti operaciji, saj bi bila ta zelo tvegana za živce ob hrbtenici. V prvi fazi je en mesec obiskoval manualnega terapevta, dokler bolečine niso ponehale. V tej fazi ni obiskoval vadbe, saj bi ta motila proces terapije. Ko so bolečine in mravljinčenje po nogi ponehale, sva začela s programom post rehabilitacije in v obdobju pol leta postopoma vrnila hrbet v podobno stanje, kot pred poškodbo.

Cilj najinega sodelovanje je bil, da rehabilitirava hernijo in nato telo pripraviva na treninga za razvoj moči brez omejitev. Do tega cilja sva prišla s procesom post rehabilitacije, ki je vseboval 3 faze:

1. Stabilizacija ledvenega dela hrbtenice

2. Razvoj mobilnosti kolkov

3. Učenje pravilnih gibalnih vzorcev

Vsaka faza v procesu post rehabilitacije je bila zgodba zase. Ko sva uspešno zgradila stabilizacijo ledvenega dela hrbtenice, sva začela razvijati mobilnosti kolkov in ko je bila ta zadostna sva se začela učiti pravilnih gibalnih vzorcev. Pri stabilizaciji ledvenega dela hrbtenice sva delal na moči mišic telesnega jedra, ki igrajo vlogo stabilizatorjev hrbtenice. Te mišice sva naučila zavirati gibanje med ledvenimi vretenci, kar je pogost mehanizem nastanka hernije diska v ledvenem delu hrbtenice. Nato je sledila faza mobilizacije kolkov. Ta je v procesu post rehabilitacije ključna, saj telo pomanjkanje mobilnosti kolkov kompenzira z gibanjem v hrbtenici in ponovno smo pri škodljivih mikro gibih med ledvenimi vretenci. V zadnji fazi sva se naučila pravilnega gibanja. Gibanje kot je počep ali predklon mora izhajati iz kolkov in ne iz hrbtenice. Kolki morajo biti zato dovolj mobilni, da hrbtenica med gibanjem ostaja v nevtralni legi. Naučena gibalna vzorca počep in predklon sva nato prenesla v kompleksne gibalne vaje za razvoj moči, kot sta počep in mrtvi dvig z lažjim bremenom. V tem prispevku ne bom izdal vsej vaj in skrivnosti, ki so Dejanu pomagale pri njegovi rehabilitacije hernije brez operacije, prikažem naj le nekatere najbolj učinkovite in najpogosteje uporabljene vaje za stabilizacijo ledvenega dela hrbtenice.

Proces post rehabilitacije je bil v pol leta uspešno zaključen. Kako naprej? Dejanov poklic je fizične narave, zato je bilo nujno potrebno, da na samem treningu hrbet ojačava do te mere, da bo lahko ponovno opravljal svoje delo brez težav. To sva dosegla s treningom za razvoj moči, kjer sva uporabljala osnovne kompleksne vaje za razvoj moči; počep, mrtvi dvig, izteg kolka na klopi, sklece, potiski nad glavo, veslanja in zgibi. Vse vaje sva izvajala s prostimi utežmi ali z lastno telesno težo.

Tem vajam sva kasneje dodala gibanja, ki v čim večji meri posnemajo njegovo delo: dvigovanje, nošenje in potiskanje težjih bremen. Tak trening izvajava trenutno; prvi del treninga je sestavljen iz osnovnih vaj za moč, drugi pa sestavlja sklop vaj, ki sem jih ravnokar opisal. Ideja je, da na treningu uporabljava težja bremena, kot jim je izpostavljen na delu. Tako je tlahko prepričan, da je njegova hrbtenica med delom varna zaradi kombinacije pravilnega gibanja in zadostne moči mišic. V prostem času poleg treningov za moč ponovno igra nogomet, se potaplja in teče.